Iz skalovite kraške površine je tako polagoma nastajal vrt, ki se s svojimi naravnimi in kulturnimi prvinami ponaša še danes. Semena, ki so tu kalila, in sadike, ki so se tu razraščale, so prinašali mornarji z različnih koncev sveta, saj je bil Giovanni Scaramangà di Hiccolo Cavaliere, prvi lastnik te sežanske posesti, sicer pa tudi ladjevja, nadvse velik ljubitelj botanike. V vrtu so na rodovitni rendzini tako uspevale vednozelene rastline Mediterana, listavci z Japonske in Severne Amerike, iglavci iz Azije ter različnih delov Evrope, katerih večina še vedno raste in cveti. Skrivnost njihovega uspevanja se skriva v namakalnem sistemu iz petih bazenov, ki ga je družina Scaramangà zasnovala v podzemlju vrta, da je ta zaradi velike propustnosti kamnitih kraških tal lahko kljuboval stalnemu pomanjkanju vode.

Leta 1883 je lastnica vrta postala Giovannijeva hči Mirtò. V prihodnjih letih, natančneje v letu 1890, so v osrednjem, geometrijsko oblikovanem delu vrta, ki ga še danes oblikujejo steze, rondoji, občudovanja vredne cedre, grmovnice in drevje z eksotičnimi cvetovi, ribnik ter druge renesančne prvine, dogradili še rastlinjak (palmarij), ki spominja na schӧnnbrunski rastlinjak na Dunaju. Rastlinjak, ki sestoji iz osrednjega dela s stekleno kupolo ter dveh bočnih ladij, so uporabljali za prezimovanje na temperaturo občutljivih rastlin ter gojenje enoletnic.

»Vsako pomlad so večino rastlin iz rastlinjaka posadili po vrtu, pomili stekla in jih po potrebi zamenjali z novimi. Prebelili so zidove in železno konstrukcijo ter uredili poti, posute s snežno belim peskom. Delavci so smeli v rastlinjak le v posebnih copatah, ki so jih obuli ob vstopu. Posebej previdno so morali zalivati lončnice, da voda ne bi odplavila zemlje, ki bi umazala pesek. Odmrle dele rastlin so odstranjevali sproti. Čeprav niso poznali herbicidov, bogati lastnik nikoli ni smel opaziti plevela«.

Znano je namreč, da je bil Giovanni Scaramangà di Altomonte mlajši, ki je od matere Mirtò posest podedoval leta 1927, izredno natančen človek. Njegova nepopustljiva narava se še vedno odraža v nekaterih rastlinah, ki jih v rastlinjaku lahko občudujemo še danes.