»Kot zemlja na pomlad ljubezni sem odprt, v dežju in soncu njene milosti zrahljan do korenin; če prideš, dalje bom cvetoči vrt; ko prideš, z bosimi nogami stopi vanj in jaz bom rosa na stopalih tvojih sanj.« (C. Zlobec)

Tako vabi Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso. V soncu in dežju odprt vsakomur, ki občuduje lepote narave in izjemne kulturne zapuščine. Vrt zarezanih sledi preteklosti, doživetij sedanjosti, obetov prihodnosti. Vrt drugačnosti.
 
Vrt, katerega začetki segajo v leto 1848, ko je Tržačan, po rodu Grk, Giovanni Scaramangà di Hiccolo Cavaliere na robu Sežane kupil posest in na njej zgradil vilo Mirasasso (občudovalec kamna) kot protiutež tržaškemu gradu Miramare (občudovalec morja). V naslednjih letih je ob vili pričel z urejanjem vrta v slogu tedanjih italijanskih meščanskih vrtov. Kot lastnik ladjevja ter velik ljubitelj botanike je semkaj vnašal drevesne in druge rastlinske vrste iz različnih koncev sveta, izmed katerih se mnoge v vrtu bohotijo še danes.
 
Leta 1890 je bil v vrtu dograjen še rastlinjak, ki spominja na schӧnnbrunski rastlinjak na Dunaju. Slikovit rastlinjak belega ogrodja, s stekleno kupolo osrednjega dela ter dveh bočnih, pročelno zastekljenih, ladij, ob vstopu popelje v čas nekoč brezhibno urejenega prostora s snežno belim peskom posutih poti in z belimi zavesami zastrtih stekel. V čas Giovannija mlajšega, ki je od matere Mirtò (hčere Giovannija prvega) posest podedoval leta 1927 in ga z zanosom ljubezni do narave in urejenosti posedoval vse do nacionalizacije leta 1948.
 
Po tem letu je bila usoda vrta prepuščena zobu časa in okoliščin, dokler je njegova lastnica postala Občina Sežana, ki ga je kmalu predala v upravljanje pravnim prednikom današnjega upravljavca Komunalno stanovanjskega podjetja d.d. Sežana.  
 
Danes vrt vabi kot prostor naravne vrednote državnega pomena, naravnega spomenika ter vrtnoarhitekturne dediščine. Kot prostor, ki se od svojih sorodnikov loči s svojo drugačnostjo. S svojo zgodbo.